Družbena sprejemljivost davka na nepremičnine
Davek na nepremičnine je eden najnovejših davkov v slovenski družbi in med strokovnjaki velja za enega najbolj socialno občutljivih davkov. Ker v prejšnji družbeni ureditvi nismo poznali, oziroma so bili ti manj priznani, dohodkov temelječih na kapitalu, je davek na nepremičnine nov pojav v slovenski družbi in kot tak za prebivalstvo nesprejemljiv. Pri novem davku na nepremičnine, ki bo obdavčil tudi imetnike več nepremičnin, ki te uporabljajo v namene pridobivanja dohodka, pa je potrebno, da država predhodno predstavi jasne razloge, cilje in namen nove ureditve. Vse to je pomembno predhodno določiti, da pridobimo tako političen kot družbeni konsenz in konstruktivno kritiko k novi ureditvi.
Davek na nepremičnine je oblika davka na premoženje. Ima pa sam davek na nepremičnine slabo politično konotacijo predvsem če vidimo, da je javno dojemanje novega davka na nepremičnine, kot sredstva za pridobivanje sredstev v državni proračun. Če se bo v naslednjih letih spremenil tudi celoten sklop sistema davkov bi lahko davek na nepremične izgubil del svoje trenutne družbene nesprejemljivosti. Ker je davek na nepremičnine vir dohodka za lokalno samoupravo ga lahko razumemo tudi kot inštrument, ki bo zagotavljal večjo finančno neodvisnost lokalni samoupravi (občine, mestne oblasti, regije). Po drugi strani je davek na nepremične lahko tudi inštrument zemljiške politike, kjer naj bi bila njegova vloga ureditev nepremičninskega trga, kar pa po mnenju strokovnjakov ni najboljši inštrument za tovrstno urejanje zemljiške politike.
Ne glede na davek na nepremičnine in njegovo družbeno sprejemljivost je davek na nepremičnine eden izmed sociološko najbolj nesprejemljivih davkov predvsem v situaciji v kateri se država nahaja trenutno. Vsekakor je potreba po ureditvi trgovanja z nepremičninami in trga nepremičnin velika vendar je potrebno sistemsko reševanje takih težav.
Ostali članki - oddaja in najem nepremičnin
|
